Miércoles 22 de Noviembre de 2017
El portal de la papa en Argentina
0%Variación precio
puestos MCBA
  • Intervalos nubosos con lluvia débilBalcarceBuenos Aires, Argentina
    - 23°
  • DespejadoVilla DoloresCórdoba, Argentina
    15° - 31°
  • DespejadoRosarioSanta Fe, Argentina
    13° - 28°
  • DespejadoEstacion UspallataMendoza, Argentina
    - 25°
  • DespejadoCandelariaSan Luis, Argentina
    15° - 33°
  • Intervalos nubososChoele ChoelRío Negro, Argentina
    12° - 29°
  • Intervalos nubososSan Miguel de Tuc.Tucumán, Argentina
    16° - 31°
Ampliar
 Buscador de Noticias
Europa 17/07/2017

Europa del Este: Zaradi zločinskih malomarnežev se je koloradski hrošč zelo razpasel

Koloradski hrošč, ponekod znan tudi kot krompirjeva zlatica ali krompirjevec, velja za velikega škodljivca, katerega ličinke pojedo nadzemeljski zeleni del krompirja in s tem onemogočijo razvoj užitnih gomoljev.

V Sloveniji so ga prvič opazili leta 1946 na območju Krškega polja, od koder se je sčasoma razširil še drugam po deželi. Tedanja krajevna ljudska oblast (KLO) je v prvih letih širitve škodljivca odredila obsežne akcije pobiranja ličink po krompirjevih poljih ter njihovo zatiranje z različnimi pršili in praški, med katerimi sta bila najbolj razširjena lindan in pantakan. Njuna uporaba je zaradi škodljivosti danes prepovedana. Kot je mogoče razbrati iz objavljenih člankov v tedanjem časopisju, se ljudje akcij zatiranja koloradskega hrošča niso udeleževali v želenem številu. Po eni strani zaradi tega, ker niso dobro dojeli resnosti položaja, po drugi pa zato, ker je oblast kot dan za iztrebljanje ličink običajno določala nedelje, te pa so za večino kmečkega prebivalstva pomenile edini dan v tednu, ki je namenjen počitku. In tako se je koloradski hrošč vse bolj širil. Ker se je ta prej neznani škodljivec najbolj množično pojavljal na krompiriščih držav vzhodnega političnega bloka, so nekateri začeli verjeti, da so krompirju sovražne hrošče namenoma trosili Američani iz svojih letal.

Pri nedeljskem pregledu krompirišč smo še ugotovili nezanimanje za to važno akcijo

Borbo proti koloradskemu hrošču smo pričeli takoj po osvoboditvi na prvo okuženih nasadih v Krškem. Kljub množičnim zatiralnim akcijam, se je razširil tudi v druge predele po vsej Sloveniji, čeravno v manjšem številu. Če pogledamo nazaj naše napore in uspehe, lahko ugotovimo, da trud ljudske oblasti in množičnih organizacij ni bil zaman, ker smo v letošnjem letu našli le malo hroščev, ličink in jajčec. Koloradski hrošč pa ne preti samo iz okuženih krajev, temveč tudi iz drugih držav, kakor iz Italije in Avstrije, kar nam dokazujejo nova odkritja okužb v okrajih Gorica in Tolmin. Pregled, ki se je vršil v nedeljo dne 24. julija 1949, je izpadel neprimerno boljše kot prejšnji, kljub temu pa se še najdejo KLO-ji, kjer se kaže skrajna malomarnost krajevnih komisij za pregled krompirišč. (…)

Celjski tednik, 30. julija 1949

Koloradski hrošč za železno zaveso

Po Vzhodni Evropi se je zelo razširil koloradski hrošč, ki zelo ogroža pridelek krompirja. Sovjeti so to takoj izrabili v svoje propagandne namene in trdijo, da so tega zajedalca razširila ameriška letala. Te obtožbe so smešne. Slovesna sovjetska uradna nota ameriški vladi, ki se pritožuje, češ da so ameriška letala razširila po Vzhodni Nemčiji koloradskega hrošča, kaže, kakšno bujno fantazijo imajo politiki za železno zaveso.

Nobena izmišljotina ne bi mogla biti bolj smešna, ne le zato, ker je ta stvar dejansko neizvedljiva, temveč zaradi tega, ker v primeru, da bi to kdo resno trdil ali, da bi s to stvarjo prišel z resnim namenom, da bo pridobil zanjo javno mnenje, kaže popolno nerazumevanje zahodne miselnosti in zahodnih koristi. (…)

Morda je preveč pričakovati od Vzhoda kakih pametnih korakov v tej zadevi. Toda tudi sedaj bi za Sovjetsko zvezo in za druge vzhodnoevropske države bilo najbolj pametno, da bi sodelovale pri dejanskih ukrepih za zatiranje te kuge. (…)

Kakor gospod Goebells so tudi oni prepričani, da je velika laž edino, kar na tem svetu drži.

Demokracija (Trst – Gorica), 14. julija 1950

Pregled krompirišč v šoštanjskem okraju je slabo uspel

Zadnjo nedeljo je bil v šoštanjskem okraju četrti pregled krompirišč. (…) Ko je poverjeništvo za kmetijstvo poslalo poročilo v Ljubljano, je v poročilu manjkalo podatkov za 11 krajevnih odborov, ki poročil niso poslali. Najslabši KLO v okraju je Mozirje, kjer dosedaj niso organizirali niti enega pregleda. To je edini KLO v okraju, ki še nima štaba za pregled krompirišč. (…)

Iz Šmartnega ob Dreti so celo poslali lažno poročilo, češ da so organizirali 6 ekip z 32 ljudmi, v resnici pa niso pregledali niti enega grmička krompirjevke. Poverjeništvo za kmetijstvo je predlagalo omenjene KLO v kaznovanje. (…)

Celjski tednik, 15. julija 1950

Ali res ne potrebujemo krompirja?

Lani, pa tudi še letos smo se nadejali, da bo v novomeškem okraju zatrt koloradski hrošč. Prve dni junija so bile odkrite okužbe v večjem obsegu v KLO Šmarje, ki so pokazale izredno brezvestnost nekaterih kmetovalcev. Zaradi takih, skoraj bi lahko rekli zločinskih malomarnežev se je hrošč nenadoma razpasel po vsem okraju. (…) Doslej odkrite okužbe so številnejše kakor so bile v letu 1948. (…)

V posameznih krajih pravijo odborniki, da naj krompirišča pregleduje le šolska mladina. (…)

Vsi taki in drugi malomarneži bodo za svoje škodljivo zaviranje pri zatiranju hrošča seveda primerno kaznovani. (…)

Dolenjski list, 17. julija 1951

Koloradski hrošč resno ogroža naša krompirišča

Zadnja odkritja krompirišč, ki jih razjeda škodljiva golazen – koloradski hrošč z vsem svojim zarodom, so dokaj resno opozorilo vsem kmetovalcem ptujskega okraja, da jim preti neslutena nevarnost in škoda, ki nam lahko v nekaj letih uniči ogromno narodno bogastvo, glavni življenjski artikel – krompir, ki že leta in leta rešuje iz materialnih težav neštete kmečke družine. (…)

Pozivi na preglede krompirišč ob nedeljah so izzveneli kot nadlegovanje ljudi ob nedeljah in praznikih, zato niso bili le redki primeri, da pregledov ni bilo ali pa so jih opravili večinoma otroci, ki se ne morejo zavedati škode, ki jo predstavlja koloradski hrošč s svojo zalego. (…)

Ptujski tednik, 10. julija 1953

Iz Hajdine

Krompirjevec se je na področju občine Hajdina vgnezdil že na vseh krompiriščih. Zatiranje škodljivca je bilo v juniju dokaj obsežno, saj je bilo poškropljenih ali zaprašenih nad 86 ha nasadov. Za nadaljnjo borbo proti škodljivcu so potrebne nove količine škropiv, ki pa jih ni nikjer dobiti. (…)

Ptujski tednik, 8. julija 1955

Fuente: https://www.dnevnik.si/1042778174/magazin/zgodovinska-fronta/zaradi-zlocinskih-malomarnezev-se-je-koloradski-hrosc-zelo-razpasel-


Te puede interesar